Maggiori informazioni sul libro
Francija, 12. stoletje. Strastna ljubezen med francoskim mislecem Abelardom in njegovo učenko Heloizo se konča z rojstvom njunega sina Astralaba in Abelardovo kastracijo. Abelard postane redovnik, Heloiza pa sledi njegovemu zgledu. Skrb za sina zaupata Abelardovi sestri. Njuna ljubezen se nadaljuje v pismih, ki so postala sinonim za brezčasno in brezmejno ljubezen. Vendar v dopisovanju med Abelardom in Heloizo nekaj ni tako, kakor bi Abelard rad predstavil prihodnjim rodovom. V pismih nekaj manjka. Kako bi lahko mati pozabila na svojega otroka? Pa vendar Heloiza v svojih pismih nikoli ne omeni Astralaba. V romanu spoznamo drugo Heloizo, mater, ki neskončno hrepeni po svojem sinu, ki v vsakem svojem pismu izraža upanje, da bodo Abelard, ona in njun otrok kmalu nekje zaživeli skupaj. Neskončna zgodba o ljubezni, zablodah in odgovornosti. Makedonski pisatelj Goce Smilevski (1975) je za svoje po vsem svetu prevajane romane (Sestra Sigmunda Freuda je izšla tudi pri Cankarjevi založbi) prejel vrsto mednarodnih nagrad.
Lingua
Acquisto del libro
Heloiza ili povratak riječi, Goce Smilevski
- Lingua
- Pubblicato
- 2017
- Rilegatura
- (Copertina rigida)
Metodi di pagamento
Qui potrebbe esserci la tua recensione.
- Titolo
- Heloiza ili povratak riječi
- Lingua
- Serbo
- Autori
- Goce Smilevski
- Editore
- Fraktura
- Pubblicato
- 2017
- Formato
- Copertina rigida
- Pagine
- 199
- ISBN10
- 9532668977
- ISBN13
- 9789532668971
- Serie
- Prima pubblicazione
- 2015
- Titolo originale
- Vraḱanjeto na zborovite
- Valutazione
- 3,65 su 5
- Descrizione
- Francija, 12. stoletje. Strastna ljubezen med francoskim mislecem Abelardom in njegovo učenko Heloizo se konča z rojstvom njunega sina Astralaba in Abelardovo kastracijo. Abelard postane redovnik, Heloiza pa sledi njegovemu zgledu. Skrb za sina zaupata Abelardovi sestri. Njuna ljubezen se nadaljuje v pismih, ki so postala sinonim za brezčasno in brezmejno ljubezen. Vendar v dopisovanju med Abelardom in Heloizo nekaj ni tako, kakor bi Abelard rad predstavil prihodnjim rodovom. V pismih nekaj manjka. Kako bi lahko mati pozabila na svojega otroka? Pa vendar Heloiza v svojih pismih nikoli ne omeni Astralaba. V romanu spoznamo drugo Heloizo, mater, ki neskončno hrepeni po svojem sinu, ki v vsakem svojem pismu izraža upanje, da bodo Abelard, ona in njun otrok kmalu nekje zaživeli skupaj. Neskončna zgodba o ljubezni, zablodah in odgovornosti. Makedonski pisatelj Goce Smilevski (1975) je za svoje po vsem svetu prevajane romane (Sestra Sigmunda Freuda je izšla tudi pri Cankarjevi založbi) prejel vrsto mednarodnih nagrad.