Bookbot

Mi, otroci s postaje Zoo

Valutazione del libro

Parametri

  • 277pagine
  • 10 ore di lettura

Maggiori informazioni sul libro

Izdano tudi leta 2002. Mi, otroci s postaje Zoo je knjiga, ki je izšla leta 1979. Nastala je iz serije daljših intervjujev z dekletom, ki sta jih med letoma 1975 in 1978 opravila novinarja neke nemške revije. Knjigo so prevedli v več drugih jezikov, tudi v slovenščino Vse se je začelo, ko so se Christiane in njena družina preselili iz idilične vasice v Berlin. Tam so živeli v majhnem stanovanju v Groupiosovem naselju, kjer otroci niso imeli prostora za igranje in je bilo vse prepovedane. Christianin oče je zaradi svoje depresije redno pretepal njo in njeno mamo, ki sta ga zaradi tega čez nekaj let zapustili. Christiane pri dvanajstih letih začne uživati drogo, na železniški postaji Zoo pa v zameno za heroin prodaja tudi svoje telo. Boleča iskrenost razkriva krutost ujetosti v zasvojenost. Starši so zgolj nepomembni statisti, okrevanje pa je skorajda nevzdržno. Avtorica se svoje odvisnosti tudi kot odrasla ni dokončno rešila.

Acquisto del libro

Mi, otroci s postaje Zoo, Vera Christiane Felscherinow

Lingua
Pubblicato
2002
product-detail.submit-box.info.binding
(Copertina rigida)
Ti avviseremo via email non appena lo rintracceremo.

Metodi di pagamento

4,4
Molto buono
27082 Valutazioni

Della serie la vita non è un film, è un circo. Zelig Circus se sei di buonumore!!

Titolo
Mi, otroci s postaje Zoo
Lingua
Sloveno
Pubblicato
2002
Formato
Copertina rigida
Pagine
277
ISBN10
8611141822
ISBN13
9788611141824
Prima pubblicazione
1978
Titolo originale
Wir Kinder vom Bahnhof ZOO
Valutazione
4,35 su 5
Descrizione
Izdano tudi leta 2002. Mi, otroci s postaje Zoo je knjiga, ki je izšla leta 1979. Nastala je iz serije daljših intervjujev z dekletom, ki sta jih med letoma 1975 in 1978 opravila novinarja neke nemške revije. Knjigo so prevedli v več drugih jezikov, tudi v slovenščino Vse se je začelo, ko so se Christiane in njena družina preselili iz idilične vasice v Berlin. Tam so živeli v majhnem stanovanju v Groupiosovem naselju, kjer otroci niso imeli prostora za igranje in je bilo vse prepovedane. Christianin oče je zaradi svoje depresije redno pretepal njo in njeno mamo, ki sta ga zaradi tega čez nekaj let zapustili. Christiane pri dvanajstih letih začne uživati drogo, na železniški postaji Zoo pa v zameno za heroin prodaja tudi svoje telo. Boleča iskrenost razkriva krutost ujetosti v zasvojenost. Starši so zgolj nepomembni statisti, okrevanje pa je skorajda nevzdržno. Avtorica se svoje odvisnosti tudi kot odrasla ni dokončno rešila.