Della serie la vita non è un film, è un circo. Zelig Circus se sei di buonumore!!

Maggiori informazioni sul libro
Izdano tudi leta 2002. Mi, otroci s postaje Zoo je knjiga, ki je izšla leta 1979. Nastala je iz serije daljših intervjujev z dekletom, ki sta jih med letoma 1975 in 1978 opravila novinarja neke nemške revije. Knjigo so prevedli v več drugih jezikov, tudi v slovenščino Vse se je začelo, ko so se Christiane in njena družina preselili iz idilične vasice v Berlin. Tam so živeli v majhnem stanovanju v Groupiosovem naselju, kjer otroci niso imeli prostora za igranje in je bilo vse prepovedane. Christianin oče je zaradi svoje depresije redno pretepal njo in njeno mamo, ki sta ga zaradi tega čez nekaj let zapustili. Christiane pri dvanajstih letih začne uživati drogo, na železniški postaji Zoo pa v zameno za heroin prodaja tudi svoje telo. Boleča iskrenost razkriva krutost ujetosti v zasvojenost. Starši so zgolj nepomembni statisti, okrevanje pa je skorajda nevzdržno. Avtorica se svoje odvisnosti tudi kot odrasla ni dokončno rešila.
Acquisto del libro
Mi, otroci s postaje Zoo, Vera Christiane Felscherinow
- Lingua
- Pubblicato
- 2002
- product-detail.submit-box.info.binding
- (Copertina rigida)
Metodi di pagamento
- Titolo
- Mi, otroci s postaje Zoo
- Lingua
- Sloveno
- Editore
- Mladinska knjiga
- Pubblicato
- 2002
- Formato
- Copertina rigida
- Pagine
- 277
- ISBN10
- 8611141822
- ISBN13
- 9788611141824
- Tag
- Narrativa, Storie vere, Biografie, Amore, Classici, Autobiografie e memorie, Letteratura tedesca, Germania, Adattato in un film, Crescita, Berlino, Gioventù, Droghe, Basato su eventi reali, Romanzi biografici, Prostituzione, Violenza Domestica, Tossicodipendenza, Dipendenza, Stazioni, Eroina
- Prima pubblicazione
- 1978
- Titolo originale
- Wir Kinder vom Bahnhof ZOO
- Valutazione
- 4,35 su 5
- Descrizione
- Izdano tudi leta 2002. Mi, otroci s postaje Zoo je knjiga, ki je izšla leta 1979. Nastala je iz serije daljših intervjujev z dekletom, ki sta jih med letoma 1975 in 1978 opravila novinarja neke nemške revije. Knjigo so prevedli v več drugih jezikov, tudi v slovenščino Vse se je začelo, ko so se Christiane in njena družina preselili iz idilične vasice v Berlin. Tam so živeli v majhnem stanovanju v Groupiosovem naselju, kjer otroci niso imeli prostora za igranje in je bilo vse prepovedane. Christianin oče je zaradi svoje depresije redno pretepal njo in njeno mamo, ki sta ga zaradi tega čez nekaj let zapustili. Christiane pri dvanajstih letih začne uživati drogo, na železniški postaji Zoo pa v zameno za heroin prodaja tudi svoje telo. Boleča iskrenost razkriva krutost ujetosti v zasvojenost. Starši so zgolj nepomembni statisti, okrevanje pa je skorajda nevzdržno. Avtorica se svoje odvisnosti tudi kot odrasla ni dokončno rešila.
