France Bezlaj Libri

četrta knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika, ki obravnava gesla na črke Š do Ž, je zadnja knjiga tega znanstveno zasnovanega etimološkega slovarja, ki po svoji temeljitosti presega večino sodobnih etimoloških slovarjev drugih modernih jezikov. Delo z etimološkega in jezikovnozgodovinskega vidika obravnava veliko večino slovenskih nelastnoimenskih besed, tudi izposojenke, ki jih je narod po svoje prekvasil, in sicer tako današnje standardne kakor tudi samo narečne ali izpričane le zgodovinsko, poleg tega pa prinaša tudi mnoge etimološke razlage lastnih imen. Pri obravnavi posameznih besed teži k navajanju popolne dokumentacije in izčrpne argumentacije.

Peta knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika je zadnje poglavje projekta, ki ga je Fran Ramovš zastavil tik pred drugo svetovno vojno, ga po njej zapustil Francetu Bezlaju, ta pa 30 let kasneje svojim naslednikom. Kazala so nujni sestavni del vsakega etimološkega slovarja, saj ti šele tako postanejo zares uporabni. Kazala k Bezlajevemu Etimološkemu slovarju slovenskega jezika 1–4 (Ljubljana 1976–2005) so izdelana po principu izčrpnosti. To pomeni, da je praviloma vsaka beseda, ki se v slovarju navaja kot gradivo, v Kazalih navedena na ustreznem mestu v ustreznem sklopu, pri čemer en sklop praviloma predstavlja gradivo iz enega jezika.